nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zadnje poglavje v Mojem zadnjem vzdihljaju, z naslovom Labodji spev, to skrivnost ohranja, čeprav se v njem neusmiljeno dotakne (lastne) starosti in smrti. To je, preprosto rečeno, izjemno lepa in odkrita izpoved, čudovito naivna in hkrati modra, realistično sprijaznjena, pa vendar polna neke nerazložljive zvedavosti, rahlo moralizirajoča, vendar nekonformistična in pokončna, izgovarjajoča zadnje stavke življenja, ki pa ni poteklo, temveč je v vsej svoji skrivnostni nedoumljivosti še vedno tu.
Buñuelovo obsedenost s smrtjo najlepše ilustrira njegova Knjiga mrtvih, v katero si je zapisoval imena umrlih prijateljev oziroma vseh, s katerimi je v življenju imel resničen stik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani