nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kljub temu, da se pesmi »zgodijo«, da jih je pravzaprav šele treba »najti«, so vselej tudi stališče tistega, ki jih je sestavil v niz, in njegovo (pa naj bo še tako hermetično, nedeklarativno, avtomatistično) »sporočilo« o svetu. In tako bralci - po njegovi deklarativno nepolitični pesniški naravi so se motale tudi samooznake kot »komunist«, »socialist«, a precej »krščanarske« sorte: »z ljubeznijo, dobroto korigirana pravičnost« - dobro poznajo, pa čeprav ga morda še nikdar niso srečali, zanesljivo vedo, kakšen je (kot vemo tudi za, čeprav nimamo njegove zanesljive podobe), čeprav v svojih pesmih nikdar ne nastopa osebno ...
pa je morda priljubljen tudi zato, ker se duh našega časa tako zavezujoče igrivo prekopicuje po njegovem jeziku (=jezik), ki se nato steka v pesmi, oblikovno gladke, na videz nedolžne in prijazne, v resnici pa prefrigane in nabrite, tako da neopazno, brez namena, samo iz lastnega veselja, končno zdrknejo »čisto noter vate«, kjer potem kar so.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani