nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Če so njegovi podaniki že bili pripuščeni k njemu, so se morali ukloniti celi vrsti čarovnikovih zahtev, za avdienco so si morali nadeti zelena očala, na koncu pa se je pokazalo, da se za grmečim glasom izza velikanske kupole, ki je donel po kotih razsežne sobane, skriva plešast starec. Ko je Dorothyjin psiček z njega potegnil zastor, je možiček vzdrhtel v smrtni grozi in namesto poprejšnjih groženj izustil le še: »Jaz sem strašni Oz, samo nikar me ne udarite, storil bom vse, kar želite!« Gospa konzulka, ki ni hotela z nami govoriti niti po telefonu, in še manj v živo, skrita za živim ščitom bolj ko ne neprijaznih slovenskih uslužbenk, najbrž niti ne sluti, da Amerika, vsaj za Evropejce, kar smo resnici na ljubo tudi, ni več čudežni Oz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani