nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
S katalogizatorskim patosom našteva imena umetnikov vseh mogočih smeri (tako da bi potrebno, a manjkajoče imensko kazalo k dvema knjigama bržkone zahtevalo tretjo knjižico).
Slogovno spisi sicer niso ravno užitek in znajo bralca, neveščega sodobnih žargonov pravšnjosti, pahniti v obup, vendar gre za hoteno strategijo: Brejčevi stavki z dolgoprogaško, včasih skoraj kantovsko kompliciranostjo svoje skladnje namenoma odsevajo in evocirajo zapletenost sodobne umetnosti. Imperativ svetovljanstva (ki se zrcali v načelu »ni poštenega stavka brez vsaj dveh tujk«) vodi do hvalevrednega, a krčevitega integriranja prevladujočih miselnih tokov v kritiško misel, od »historičnomaterialističnih« poudarkov konca sedemdesetih (Meditacija o novejšem slovenskem slikarstvu 1975-77 I, 248 sl.) prek psihoanalize in teoretikov postmodernizma do novodobne duhovnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani