nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ne znam razložiti, vseeno pa dobro poznam občutek, ko blodiš cele dneve in gledaš izbuljeno kot iz vakuuma, vsaka špranja med oblaki se za hip odpre v podvodno votlino polno srebrnkastih, šarg ali celo z desetkilsko kirnjo; potem ne zdržiš več in se zakoplješ v zemljevide, treba je narediti nove načrte, izbrati morje, otoke, podvodne stene in plitvine za ribolov; zdrseti na internet, poiskati karte vetrov, nato vsaj malo imaginirati, kako se bodo upirali v jadra, da bo mogoče jadrnico povsem mehko nasloniti ob vodno gladino in čutiti, kako ta čudoviti izum spaja navidez neukrotljivo silo vetra in vode v povsem zanesljivo ravnovesje, s katerim je mogoče igrivo upravljati z malenkostnimi premiki krmila in jadrnih vrvi.
Jasno, jadranje ni le potovanje z otoka do otoka; tisti, ki ga poznate, ste že stokrat občutili radost nad čudovitim izumom, ki se mu reče jadrnica; neverjetno orodje, v katerem je vsaka malenkost na osnovi stoletnih izkušenj
izoblikovana tako, da naravne sile morja in vetra, v katerih bi bil človek povsem izgubljen, mehko sprejme in pretvarja v drsenje po gladini in tudi, ko pridejo valovi, se jim s čarobno lahkoto prilagodi, in se mehko prekobali čeznje. Nekaj metrov zaboja, ki so ga jadralni zanesenjaki izpopolnjevali stoletja, ti omogoči, da se iz brezupno izgubljenega človeka v morju spremeniš v samozavestnega popotnika, ki lahko v vsakem trenutku medsebojne igre naravnih sil usmerja v natančno tako ravnovesje, ki mu omogoča zanesljivo nadaljevanje poti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani