nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Najhujši, kar jih poznam, se pojavi po jadranju. Ne znam razložiti, vseeno pa dobro poznam občutek, ko blodiš cele dneve in gledaš izbuljeno kot iz vakuuma, vsaka špranja med oblaki se za hip odpre v podvodno votlino polno srebrnkastih, šarg ali celo z desetkilsko kirnjo; potem ne zdržiš več in se zakoplješ v zemljevide, treba je narediti nove načrte, izbrati morje, otoke, podvodne stene in plitvine za ribolov; zdrseti na internet, poiskati karte vetrov, nato vsaj malo imaginirati, kako se bodo upirali v jadra, da bo mogoče jadrnico povsem mehko nasloniti ob vodno gladino in čutiti, kako ta čudoviti izum spaja navidez neukrotljivo silo vetra in vode v povsem zanesljivo ravnovesje, s katerim je mogoče igrivo upravljati z malenkostnimi premiki krmila in jadrnih vrvi.
Jasno, jadranje ni le potovanje z otoka do otoka; tisti, ki ga poznate, ste že stokrat občutili radost nad čudovitim izumom, ki se mu reče jadrnica; neverjetno orodje, v
katerem je vsaka malenkost na osnovi stoletnih izkušenj izoblikovana tako, da naravne sile morja in vetra, v katerih bi bil človek povsem izgubljen, mehko sprejme in pretvarja v drsenje po gladini in tudi, ko pridejo valovi, se jim s čarobno lahkoto prilagodi, in se mehko prekobali čeznje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani