nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
si je svoj fotografski »program« dokaj jasno začrtal že z zgodnjimi deli, ga razdelal v kontekstu usmeritev t. i. »mariborskega kroga« na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta, najbolj dosledno pa ga je uresničil s cikloma in Koline, kjer se je njegovo métiersko mojstrstvo z globoko doživeto realnostjo pokrajine in ljudi, ki v njej živijo, zlilo v usklajeno celoto, v kateri tematika narekuje oblikovne rešitve, izbrušenost kompozicije in dispozitivi svetlobnih gradacij pa v posamezne posnetke vnašajo ravno pravšen emocionalni naboj. Dialog med človekom in okoljem, med posameznikom z enkratno eksistenčno in duhovno usodo ter zunanjimi okoliščinami, v katere se ta usoda vpisuje, je v Kerblerjevi fotografiji pomenska in vrednostna konstanta, ki pri nobenem avtorjevem sodobniku ni tako očitna, specifičen ikonografski okvir in nadzorovani oblikotvorni postopki pa jo naredijo nedvoumno prepoznavno, ne da bi nam bilo treba pred tem prebrati podpis pod posnetkom. pristop k fotografiji
je evidentno nasprotje reporterskega dokumentiranja izjemnih dogodkov oziroma trenutkov, v katerih so se zgodili: avtor v preprosti vsakdanji resničnosti išče in odkriva njen večnostni značaj, skromne in zadržane ljudi s slovenskega ekonomskega obrobja pa monumentalizira v simbolne like
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani