nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Režiji Mete je umanjkalo prav te zavesti, ko se je lotila Ibsenove Divje račke in jedko poantirala sklepne točke uprizoritve, sicer pa stala v razkoraku med selektivnim obvladanjem dramskega materiala in manj izostreno odrsko realizacijo, ki je pristala na klasični iluzionizem. Bergmanovi Prizori iz zakonskega življenja v režiji (na Mali sceni) so zaživeli v navezi s pomenljivo »labirintno« scenografijo. Samo Strelec (ki je s ptujsko, str. 89 sicer prepihal celjske Dneve komedije) je z asketsko režijo Mayenburgovega Ognjenega obraza vnesel v MGL trendovske »senzacije«, ki se v estetiki in-yer-face teatra največkrat tičejo anatomije človeškega telesa ( je v mariborski Drami postavil svoj Shopping & Fucking, ki deluje kot - smiselno prečiščen - déjà vu berlinskega »fenomena«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani