nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Po, Vlastji, in tržaškemu rojaku je slovensko reportažno fotografijo preteklih desetletij najmočneje zaznamoval Joco (roj. 1938), ki je v realistično dokumentiranje dogodkov vnesel poudarjeno subjektiven angažma ter ustvaril impozanten opus, ki ni podrejen retoričnemu kodu »ilustriranja« angažiranega besedila, ampak vizualno govorico uporablja tako, da sta območje besede in območje podobe drug od drugega neodvisna. Dognan oblikovni ustroj Žnidaršičevih fotografij obravnavanim temam in motivom zagotavlja tisto drugačnost, zaradi katere je tudi pri reportažnih posnetkih moč govoriti o nedvoumno prepoznavnem osebnem slogu, o zlitju oblike in vsebine na neponovljiv način. gradi svoja vidna sporočila na humanističnih načelih, s kritičnim pogledom, ki pa ni dogmatski in izključujoč, ampak vselej dopušča gledalcu, da se tudi sam opredeli do videnega, ne glede na to, ali se osredotoči na posamezno fotografijo ali na celotno »zgodbo« - sekvenčni niz, ki skozi zaporedje posnetkov
istega dogodka stopnjuje učinkovitost prikazanega in izpostavlja njegovo temporalnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani