nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Osnovna nota njegovega pisanja namreč ni ne modrost ne sočutnost, je pa v njem nekaj, kar me kot človeka, ki mu je nasilje tuje, precej plaši, posebej še, ker njegovo stresanje žerjavice in kamenja na gospo Müller in vse njej podobne oz. enako misleče ljudi še kako spominja na ne tako davne čase, ko je družba z zaničevanjem gledala na tiste, ki so si ozkomiselni zaplankanosti dirigiranega mišljenja navkljub upali skrbeti za zavržene živali in povzdigniti glas v njihovo obrambo. Veljali so za čudake in premaknjence.
Še bolj me prispevek gospoda skrbi zato, ker v svoj diskurz brez pomisleka vpleta pomore ljudi v tej žalostni in nam najbližji vojni ter vprašanje o družbenem konsenzu dovoljevanja mučenja živih bitij politikantsko preusmerja na mlin svojih osebnih travm, to pa počne s tako zaslepljeno ihto, da se človek upravičeno vpraša, kaj bi on naredil z nami, drugače mislečimi, če bi imel v rokah moč in oblast, bognedaj orožje, in se ga zboji, saj vemo, koliko zaležejo
argumenti nasproti tistim, ki jih sprevračajo, kakor jim pač ustreza.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani