nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Drobci življenjskih zgodb preprostih kmečkih fantov in mož, ki jih je volja političnih in vojaških voditeljev iztrgala iz ustaljenega sožitja z naravo in družbenim okoljem ter se surovo polastila njihovih življenjskih usod (in usod njihovih bližnjih) s svojim nerazumnim smrtonosnim hazardiranjem za domnevno najvišje državne ali nacionalne interese, v izpovedih protagonistov v slovenščini, italijanščini in madžarščini preraščajo v splošno spoznanje o univerzalni tragični usodi vojakov oziroma mobilizirancev vseh front in vojn. Z zelo preprostimi in konkretnimi vojaškimi prizori izza zaklonov (delitev tobaka ali žganja iz paketov od doma, večjezično petje Svete noči ob božičnem drevescu, skupen strah pred domala demoničnimi poveljniki ...) uspeva ustvarjalcem prepričljivo prikazati tudi žlahtne trenutke moškega tovarištva, najgloblje človeške solidarnosti in dostojanstva med pripadniki različnih narodov in celo sovražnih vojsk. S poetično
stiliziranimi domišljijskimi prizori srečanj očeta, brata in ženina s hčerko, sestro in nevesto pa razširiti pogled tudi na mnogokrat prezrti, a zato nič manj dramatični del osebne tragike, ki od znotraj razjeda vojaka na fronti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani