nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Eseji o smrti v novogvinejski skupnosti, kakor je knjiga podnaslovljena, so lahko bili napisani po avtorjevi osemnajstmesečni raziskavi v vasi Anbonwari v letih 1990-92 oziroma po njegovem več kot triletnem bivanju na Papui Novi Gvineji, z njimi pa želi prikazati življenje v majhni vasi tako, kot je potekalo v času njegovega bivanja v njej. Delo bi lahko naslovil tudi Knjiga o umiranju in smrti ali Antropologija smrti, saj sta bivanje pred njo in po njej središče Telbanovega znanstvenega zanimanja. V uvodu razmišlja o razmerju med antropologijo in etnografijo, njunem terenskem delu (sam ločuje terensko delo od bivanja v deželi), v šestih esejih (večina jih je že bila objavljenih, a so prirejeni za knjižno objavo) pa ga v prvem zanimajo smrt, žalovanje in navajanje na pokojnikovo odsotnost, v drugem želi na primeru umiranja in smrti dvanajstletnega fanta »predvsem poudariti pomembnost procesualne etnografije in analize«, v tretjem govori o
smrti in sodbi v starem Egiptu, krščanstvu in budizmu in podaja študijski primer smrti v Ambonwariju, v četrtem primerja obred zdravljenja in obred fantovske iniciacije pri Anbonwarijci, v petem ga zanima vedeževanje, ki naj bi razkrilo vzroke posameznikove smrti, v zadnjem, teoretičnem razmišljanju, pa išče razlike v razumevanju smrti in pojmovanju časa med modernimi, industrijskimi ter tradicionalno usmerjenimi, majhnimi melanezijskimi družbami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani