nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Težko bi spregovorili o avantgardnosti, ki v načelu prinaša in vsiljuje prelom v socialnem, etičnem, političnem, eksistencialnem smislu; tudi o modernizmu ni mogoče govoriti, četudi je v njegovih slikah (ob)čutiti »modernistične zareze«, kar je posledica njegovega »občudovanja« surrealističnih podob in metafizičnih scenografij, absurdnih povezav in podzavestnih stanj, občutij.
Rad bi zatrdil (v korist slikarjeve estetske drže, se pravi vztrajanja pri Formi in pri Slogu, ki se zdita deplasirana, konvencionalna in za marsikoga celo konservativna), da revolucijska sprememba v slikarstvu ni bila dosežena v dvajsetem stoletju, z nastopom modernizma, niti z abstraktnostjo podobe, ki je vzpostavila navidezno nasprotje: abstraktno-realistično in figuralno, se pravi nek ideološki rez, ki je izenačil vso preteklo skušnjo v likovni umetnosti z »realizmom« (kar je popolnoma absurdno). Moderna, modernistična umetnost je le preobrnila gledanje, pogled z
zunanjosti v notranjost slikovne površine, se pravi, da gre le za drug pogled, za drugo in drugačno gledanje stvari, za preobrnjen svet, kot bi preobrnili - slekli - rokavico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani