nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Minula likovna sezona je potekala nekako v senci Manifeste in nikoli javno utemeljenih in soočenih nasprotujočih si mnenj, ki jih je sprožila. Pol, ki ga je reprezentirala ta izjemno pomembna in v svetu, ne pa tudi doma, zelo odmevna razstava, je v njenem duhu in v njenih estetskih ali socialnih kriterijih izpostavil vrsto predstavitev avtorjev, ki so večinoma prispevali tehtne in izzivalne poglede na funkcijo, status, družbeni kontekst in referenčnost likovne umetnosti v času neomejene vladavine in razširjenosti podob in medijev ter globalizacije, ki med drugim prinaša tudi izostren posluh za družbena dogajanja na različnih koncih vse manjšega sveta. Vse to nekatere zelo moti, tako da se na nasprotnem bregu včasih zatekajo celo k bohotni religiozni retoriki, s katero skušajo njeni protagonisti (in tudi s pomočjo umestitve v sakralni prostor) ohraniti in izpostaviti okrnjeno digniteto tistega umetniškega ustvarjanja, ki vztraja pri avtonomiji
forme ter bogastvu in moči njenih lastnih, likovnih izraznih možnosti, na katere brez dvoma preštevilni trenutno tako radi pozabljajo ali pa se jim zdijo irelevantne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani