nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ameriška industrija se nima ničesar bati, saj se film ponavadi finančno »obrne« že v prvem tednu prikazovanja, mala Slovenija pa skupaj s prenekatero evropsko državo znova postaja oaza zastonjkarskega filmskega piratstva, sploh če bodo spektakularni filmi prihajali z dve ali trimesečnim zamikom, ko v ZDA isti naslov že izdajo na devedeju; kar pomeni, da je film še isti dan v skompresirani in izredno kvalitetni DVIX inačici (ekvivalentu mp3-ja v glasbi) že na spletu, le klik od vašega računalnika in dva klika od osebnega arhivskega izvoda, zapečenega na navadnem cederomu za 150 tolarjev. Dodajte še razmeroma poceni hišni stereo surround, odštejte vožnjo do oddaljenega multikina, stroške za vstopnico, popcorn in kokakolo, in trikrat se boste vprašali, ali se je za računalniško generirano zabavo brez estetskih presežkov vredno truditi na drugi konec mesta. Celo če hočete ostali legalni, lahko prehitite slovenski kino; uradni devedeji so (za visokih 6000
do 8000 tolarjev običajno na policah krepko pred kino premiero, na spletnih štacunah pa za prijaznih 3000 do 4000 tolarjev (s poštnino vred).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani