nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Igralci (kostumografka Ursulov jih je za okvirni začetek in zaključek odela v večpomenske sive kape in zaščitne plašče, s katerimi nas spominjajo na skladiščne delavce, lahko pa tudi vojake ali taboriščnike, v »sredici« pa v močno stilizirane oziroma teatralizirane historične kostume) uvodoma kot zbor odrecitirajo nekaj heksametrov v izvirniku in hrvaščini, nato pa uprizorijo z različno prirezanimi in postavljenimi naftnimi sodi, kovinskimi cevmi in kosi belega platna nekaj značilnih Odisejevih pustolovščin. Pri uprizarjanju junakovega drugega rojstva (po srečno preživetem brodolomu in srečanju z Navzikajo), njegove bojevniške moči in poguma (v dvoboju s fejaškim kraljem Alkinojem), voditeljske premetenosti in zvitosti (trojanski konj), moške polnokrvnosti (srečanje z lepo čarovnico Kirko) in sposobnosti videnja čez ustaljene meje (srečanje z Agamemnonovo in materino »senco« v Hadu) širijo izpovednost posameznih prizorov večpomenske video projekcije in mestoma posneta mestoma pa živo
izvajana glasbena spremljava, ki vsebuje tako prvine folklornega izročila Balkana in Istre kot tudi aktualne planetarne zvokovne uniformiranosti. Na izročilo sredozemskega prostora se je naslonila tudi koreografinja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani