nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Betontančev Polnočni rabljev let, Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje Kapelj, Oddaljeni pogled v novomeški porodnišnici, Potujoči labirint na vlaku, Jablanovčevi Lenora in Evropa, Zbogom, princ Omerzuja, Nevarno razmerje in Millenemy v Gleju pa še kakšna so predstave, ki sicer nimajo presenetljive udarne moči, vendar intenzivno nagovarjajo čas, v katerem nastajajo. Njihova prepoznavna uprizoritvena črta je neke vrste epska linearnost z liričnimi vstavki, ki se redkokdaj zgosti v (ne)razrešljive dramatične vozle; bližji jim je esejizem in oprezno dotikanje eksistencialnih in ontoloških tem, brez težnje po absolutni razrešitvi.
Omenjene predstave (najbolj »dramatična« med njimi je nemara Polnočni rabljev let, najbolj esejističen Oddaljeni pogled) zarezujejo v čas ostro linijo, skozi katero ne predira več telesno, s konca preteklega stoletja, temveč prej nekakšen »novi racionalizem«, sicer metaforično zastrt, vendar kljub vsemu z nenehno, včasih celo krčevito
željo po razumevanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani