nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Saskija na berlinski risbi učinkuje kot vedro, rahlo navihano dekle; še v istem letu jo je Rembrandt spremenil v njeno popolno nasprotje, v mogočno Bellono, pozneje pa še v vulgarno deklino, v renesančno elegantno damo, v simbol plodnosti ter v personifikacijo modrosti - vse dokler pred sabo nimamo ene, ampak sto in eno Saskijo. Njegova brezobzirnost pa ni bila omejena zgolj na slikarstvo: ko se mu je Geertje uprla ter zahtevala, kar ji je bil obljubil, je hitro pozabil na nekdanje intimnosti ter z njo obračunal tako neusmiljeno, da zgodba njegove biografe - ki si seveda želijo, da bi bil véliki umetnik tudi velik človek - še danes spravlja v očitno zadrego.
Ob vsem tem jo je še najbolje odnesla Hendrickje: čeprav je Rembrandt tudi njo včasih spreminjal do nespoznavnosti, ji je posvetil še največ »pravih« portretov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani