nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Po prvih večstrankarskih volitvah in z zamenjavo vlade spomladi 1990 se je začela dokaj hitro oblikovati tudi zunanjepolitična usmeritev in vzpostavljati diplomatski aparat. V programskih usmeritvah novega izvršnega sveta, ki jih je junija 1990 obravnavala in tudi sprejela slovenska skupščina, je Republiški komite za mednarodno sodelovanje (RKMS) pod vodstvom novega sekretarja dr. ocenjeval, da so dotedanje delo RKMS spremljale mnoge omejitve, med njimi zlasti podvrženost nadzoru zveznih organov, specifična ideološka usmeritev (socializem, neuvrščenost, jugocentralizem), neugodna kadrovska sestava Zveznega sekretariata za zunanje zadeve (ZSZZ), v katerem so imeli le dobre tri odstotke v Beogradu in v tujini delujočega osebja. Temeljna usmeritev nove zunanje politike je izhajala iz generalnega okvira, ki je tedaj predvideval konfederativno ureditev Jugoslavije. Slovenija naj bi imela samostojno zunanjo politiko, v ZSZZ bi morala uveljaviti svoje interese v sorazmerju s
finančnim prispevkom (za dejavnost ZSZZ je namreč dajala med 20 in 25 odstotkov sredstev), Jugoslavija naj bi jo še naprej zastopala v tistih državah, za katere bi se dogovorili, Slovenija pa bi sama imela veleposlanike v tistih državah, ki so zanjo zanimive.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani