nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Avtor uvoda v monodramski nastop dr. je »s pooblastili t. i. pesniške svobode« našel dogajanju na gradu literarnozgodovinske temelje v tednu ječe, ki ga je septembra 1913 preživel v ljubljanskih sodnijskih zaporih, in poldrugem mesecu, ki ga je od konca avgusta do začetka oktobra 1914 delil z množico »nevarnih« v konfinacijskemu zaporu na ljubljanskem gradu. Teden prisilne osame iz leta 13, v katerem pisatelju po dokumentirani lastni izjavi ni bilo »nič hudega«, delal pa je »'notri' veliko in dobro«, so uprizoritelji prenesli v grajski stolp in oživili kot verjetno možnost pisateljevega intenzivnega samospraševanja o dotedanjem opusu ter vselej dinamičnem razmerju z domovino in njenimi prebivalci.
Po uvodu, ko nas v značilnem cankarjanskem kostumu s klobukom ter popotno palico in skromno culico v rokah na hitro seznani s Cankarjevim zagatnim položajem zapornika in družbenega izvrženca, se protagonist z odločno gesto loči od gledaliških brkov kot
najprepoznavnejšega elementa Cankarjeve zunanje podobe in nas v nadaljevanju z igralsko polnokrvnostjo usmeri v strasten in slikovit pisateljev notranji monolog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani