nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Životarjenje posameznika v sodobni družbi, za katero se zdi nadvse slikovita prispodoba nevarno močvirje, temna in narasla reka ter lepljivo in smrdeče blato, drastično opisujete, ne da bi verjeli v možnost njegovega notranjega očiščenja, preporoda oziroma izboljšanja. Ali smemo brati za črnogledo in brezobzirno kruto podobo današnjega sveta kritično distanco avtorja, ki s svojim pisanjem bralcu ne ponuja nikakršne odrešitve, ampak le začasno zatočišče v svoji literarni fikciji?
Nisem nihilist.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani