nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Dejansko najhuje pa je, ko se začne Kitajska primerjati z okolišnimi demokracijami: Rusija je najpogosteje - čeprav nemalokrat krivično in neupravičeno - postavljena za slab zgled, Indonezija na prvi pogled nudi grozljive argumente za ohranitev trde roke, četudi skorumpirane, se kažejo bolj kot podoba kaosa, ki ga je sposobna narediti demokracija, pa celo Indija s svojimi siromaki, ki umirajo na cestah - vse to v očeh mnogih Kitajsko poudarja kot model uspešnosti, toliko bolj, ker tu ni videti revežev niti veliko drugega, kar avtokratske oblasti uspešno skrivajo pred pogledi tujih obiskovalcev, prevzetih z nebotičniki in vrstami trgovin. Veh tega morajo gospodarski analitiki ugotavljati, da je Kitajska tudi zdaj, kakor med azijsko finančno krizo pred nekaj leti, med vsemi vzhodnoazijskimi državami najmanj izpostavljena negativnim vplivom zaviranja ameriške rasti, in ne se moremo izogniti priznanju, da jo pred bolečimi udarci globalizacije tudi tokrat varuje prav njena delna
zaprtost, za katero se je odločila na Trgu nebeškega miru. Pred zahodno demokratično strastjo pa Kitajsko najbolj varuje želja Evropejcev in dela protibushevsko razpoloženih Američanov, da bi enkrat za vselej razglasili konec hladne vojne in pristali na ideološko premirje z drugimi nedemokratičnimi sistemi, zlasti tistimi, ki ponujajo ugoden trg in ceneno, sindikalno nezaščiteno delovno silo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani