nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Namazala sem se torej z rdečcem, dlani in obraz in vrat, in stisnila sem v roko piščal in šla sem po bregu dol, tam kjer je skalno spodsutje lajšalo sestop, in se skozi prve goste snežinke, ki so delale olupljeno smrekovino še bolj spolzko, okobal prevlekla na tvoj breg, in potem sem kot koza skakala skozi metež po strmini gor, gor do roba planote in skozi borovje prek planote do tvojega okljuka, na vsem lepem lahka in nezadihana, kot da bi bila vsa tista teža, ki me je tiščala v prsih, samo ledena skril, ki jo je osvobodil, da je s pljuskom pogledala iz vode in zajela sapo.
Stala si na robu police in mi obračala hrbet, medtem ko si se zibala in dvigovala smrček v zrak. Skušala si izvohati mladiča, a ta je ležal zdaj že pod snegom na svetli strani sveta in z muhami je veter odnašal še dlje stran tudi njegov vonj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani