nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Bala sem se, da te bom zagledala, kako omahuješ sem ter tja ob onem bregu, ne da bi si upala kaj več kot potrepljati deblo, ki se je napenja pod težo tvoje šape, tako da bova ostali vsaka na svojem bregu.
Vedela sem, da nimam več dosti časa, kajti od severa je vel tisti veter, oster in mrzel in poln nejasnega vonja, ki naredi, da se mi širijo nosnice in da me prime, da bi tekla, v resnici pa je znamenje, da bo, kdor si še ni našel zaklona in nabral drv, kmalu mrzel.
Stekla sem dol k svojemu zaklonu in med tekom sem se zahvaljevala Soncu, da je tako dolgo čakalo, in ga prosila, naj počaka še malo, če že prinaša kazen zame - toliko da izpustim svoje male.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani