nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Sestavne dele za vse tehnološko zahtevnejše oborožitvene sisteme (topove, tanke, letala, rakete itn.) so namreč proizvajali tako rekoč v vseh članicah nekdanje federacije, tako da je smrt skupne države neizbežno pomenila tudi propad do takrat enotnega in celo po ameriških ocenah dokaj učinkovitega vojaškoindustrijskega kompleksa. Da bi bil položaj naših proizvajalcev orožja in vojaške opreme v prvi polovici devetdesetih let videti še bolj brezizhoden, je takrat v vladnih krogih prevladovalo stališče, da se nadaljnji razvoj domače orožarske industrije ne izplača, da bomo oborožitev, ki jo potrebuje Slovenska vojska, preprosto kupili v članicah Nata, saj se vendarle hočemo vanj čimprej včlaniti itd.
Brez državnega programa konverzije oborožitvene industrije v civilno (kakršnega so denimo nekaj časa uresničevali na Češkem) so nekatera podjetja hitro propadla, poleg gospodarske nesmiselnosti te logike pa se je izkazalo, da je to ravnanje tudi varnostno nespametno: poznavalci
zatrjujejo, da so se zlasti v letih 1991-1993, ko je bilo zaradi orožarskega embarga, ki so ga za vse nekdanje jugoslovanske republike uvedli Združeni narodi, na svetovnem trgu izjemno težko kupiti potrebna samoobrambna sredstva, agresiji razmeroma uspešno upirali tudi zato, ker so oživili, posodobili in povečali že obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo orožja, streliva in vojaške opreme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani