nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kljub videzu in želji po preseganju dramaturškega, teatrološkega in normativističnega govorjenja o gledališču je govor na trenutke še vedno fenomenološki, žanrski in dramaturški v tradicionalnem pomenu; odsotnost normativike in močna želja po zgolj-razumevanju pa pred bralca pogosto položi povsem linearne opise oziroma prevode predstav v njihovo metagovorico. Največji problem Pintarjeve metode pa se morda kaže v dejstvu, da knjiga od začetka proti koncu izgublja svojo specifično gostoto: pritegovanje primerov v teoretske modele se zdi spočetka produktivno in vznemirljivo, proti koncu pa razvodeni, in zadnji deli knjige nenadoma preprosto niso več produkti »kastracijskih strojev«, temveč neke vrste tehnološki »odpadki«, proizvodi dela neke druge, prikrite »kastracije«.
Kljub temu pa je nedvomni pomen Pintarjevih Kastracijskih strojev vsaj v dvojem: prvič v želji po razširitvi reduktivnega polja govora o gledališču in njegovi integraciji v kompleksnejše sisteme, po drugi
strani pa v nekaterih pasažah, ki naravnost impresivno pripovedujejo metaforično zgodbo o sodobni umetnosti in njenih pojavih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani