nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Izostren psihoanalitski pogled in konceptualizirani simptom do nekaterih obravnavanih gledaliških pojavov ne sežeta; knjiga je heterogena in kljub težnji po poenotenju v nekaterih delih razpada na fragmente, ki jih povezuje samo izrecna avtorjeva volja. Tako sta v knjigi v igri dve skrajnosti: po eni strani teoretizacija prakse, ki v nekaterih pasusih preide že v neke vrste psihoanalitsko »pesnjenje« (»S tem kratkim stikom, ko se v manku Drugega, mimo katerega ne moremo, naseli človek kot 'bebav debeluh' na mesto niča, se zre v zrcalu kot svoj lastni ideal jaza in se reflektira v podobi Drugega od Drugega, se simbolno sesede v realno, v post-modernizem raz-svitanja.«), po drugi strani pa v zaporedne deskripcije in prezentacije (ne)izbranih uprizoritev (denimo tistih po evropskih festivalih). Kljub videzu in želji po preseganju dramaturškega, teatrološkega in normativističnega govorjenja o gledališču je govor na trenutke še vedno fenomenološki, žanrski in dramaturški v tradicionalnem
pomenu; odsotnost normativike in močna želja po zgolj-razumevanju pa pred bralca pogosto položi povsem linearne opise oziroma prevode predstav v njihovo metagovorico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani