nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tako je zanimiva teza Pavličeve o vlogi gledališča pri nastanku slovenske države, pa teza o »patološkem narcisizmu novih vladajočih struktur«, ki se je »odmaknil od umetnosti z vsebino«, diskutabilna je teza o »simptomu visoke koncentracije in kvalitete novih, nedramskih oblik scenskih umetnosti, ki kot nekakšna fantazma lebdijo nad kulturno realnostjo slovenskega teritorija, v katerem praktično nimajo domicila«, polemična pa nemara teza o »skrajni točki« gledališča konec drugega tisočletja, »gledališča v breztežnosti, gledališča v realnem kozmosu«.
Zadnji del knjige, »kataster avtorjev sodobnega slovenskega gledališkega teritorija devetdesetih« (podnaslov je nekoliko afektiran), deluje najbolje na cederomu, vendar tudi v tiskani obliki služi namenu; izbor je reprezentativen, kakšno ime v njem bo za koga preveč, kakšno premalo, vendar so v knjigi mnogi doslej še nezbrani podatki o delih oziroma režijah v pregled uvrščenih avtorjev, njihove fotografije in fotografije
izbranih uprizoritev ter lapidarne oznake njihovega dela (vse tudi prevedeno v angleščino).
Del z deleuzovskim naslovom Kastracijski stroji tvori »sredico« knjige, avtorja. skuša v knjigi pokazati, »kako gledališke škatle, v katere stopi gledalec ali igralec, delujejo kot kastracijski stroji.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani