nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
je slikal krajine, portrete, žanrske prizore in tihožitja, pri čemer pa so krajine nedvomno najpomembnejši del njegovega opusa. Na zgodnjih primerkih je, kakor opozarja avtorica monografije, sledil osnovnim barbizonskim vzorcem, prejetim prek madžarskih pleneristov, že v nekaterih od teh del pa je mogoče opaziti bistveno razliko: bolj ko nebo in drevje, ki sicer (praviloma v smislu zlatega) zavzemata večino kompozicije, ga je zanimala zemlja, ki jo je oblikoval z vedno bogatejšimi, haptično vedno bolj vabljivimi barvnimi nanosi. Na delih, nastalih okoli leta 1930 in pozneje, so takšni poudarki dokončno prevladali, vse do stopnje, na kateri je na njegovih poznih kompozicijah nebo naslikano docela nevtralno, simbolična likovna drama zemeljskega pasu (ki je končno zavzel večji del kompozicije) pa je zato še toliko bolj poudarjena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani