nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Sedel sem na tleh v repu največjega potniškega letala, na kupu lastnega govna, v višini enajst tisoč metrov, s hitrostjo 1066 km na uro in z vetrom 144 km na uro v rep - zapomnil sem si sliko na ekranu, ker mi je ponavljanje podatkov pomagalo pri koncentracij - pljuča mi je še kar naprej pretepalo, po hrbtu pa me je masirala plavolasa, sinjeoka šefica stevardes, ena redkih, ki je še zmeraj zgledala tako kot v filmih, ne pa kot mlada babica, kot so včasih videti gospe, ki jih dajo na dolge polete. Na srečo je bila beda tako popolna, da se je dvignila nad samo sebe in se je zgodilo isto kot s kičem, ki gre čez - postane umetnina. In zagledal sem se svetopisemsko in vsestransko religiozno, na kupu gnoja in tvori se mu cedijo s telesa, on pa je čist kot pepel, puščavnik, ki stoji trideset let na eni nogi na srebru, v odprtih ranah pa gnezdijo bube, on pa je vsega odrešen, gobavec na samotnem otoku, ki se smehlja v sončni zahod, deli telesa pa počasi odpadajo od njega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani