nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pri čemer pa bi bili na koncu na istem, kajti najbolj otožno pri smrti je to, da človeka takoj po odhodu duše zapusti tudi govno. Telo dušo za trenutek preživi in ravna tako, kot bi vseskozi ravnalo, če ga ne bi vse življenje kontrolirali in varovali kot največjo zasebnost, skrbno skrivano v posebej opremljenih samicah. In četudi bi takrat, ko sem sedel tako rekoč na oblakih, sploh lahko o čem odločal, bi telo ravnalo po svoje, kajti kakor je bilo rečeno pri: »Prej smo se navadili živeti kot misliti in telo ohranja svojo nedosegljivo prednost.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani