nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
S tem je nujno bolj v ozadje potisnjeno njihovo suvereno zavzemanje za resnico in verodostojnost njihove drame nasproti glumaštvu in igralskemu posnemanju, a se v dobršni meri izgubi tisto, kar priskrbi eksistencialni tremendum pri Pirandellu. Še toliko bolj, ker je večina besedila, ki obračunava z gledališko iluzijo in presprašuje o stopnjah fiktivnosti, ostala Očetu, ki ga Petje igra z nekakšno zadušeno in utišano, upočasnjeno in na trenutke kar zvijačno, spogledljivo, mefistovsko filozofičnostjo, ki se potem lomi z izbruhi in patosom ob dokazih krivde za Pastorkino usodo.
Pastorko je odigrala, odločno, neizprosno, natančno; pravzaprav je edina, ki ji uspe vnesti v reve in težave oseb pristen dramatičen naboj in prebiti sicer rahlo raztegnjeno in ohlapno atmosfero prekinjene gledališke skušnje; tudi njen song in izvedba sta v primerjavi z drugimi udarna, skoraj brechtovska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani