nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Še danes se zdi nekaterim kulturnim veljakom povsem normalno (in pri tem ne občutijo niti kančka sramu), da je za izpolnitev njihovih želja dovolj že, da dvignejo telefonsko slušalko. Naj bi bil torej kulturni žurnalist, ne prav priljubljen niti pri svojih kolegih, saj se ima bojda za nekaj posebnega in tako ali tako nič ne dela (že to, da ima zvečer čas hoditi po prireditvah, je dovolj sumljivo!), skratka, naj bi bila ta hibridna novinarska oseba, za katero žal ni več nobenih rekrutnic, le korekten szdljevski poročevalec, čigar najpomembnejša lastnost je lojalnost, saj gre vendar, kot vemo, za Kulturo? In naj se v imenu iste zastave uklanja tako neposrednim pritiskom umetnikov, zlasti tistih ne povsem prepričanih, kot čedalje bolj grobim pritiskom prvakov nekaterih nacionalnih kulturnih ustanov, ki so skupaj s samopodobo o nenadomestljivosti in predvsem nezamenljivosti na svet prinesli tudi prepričanje, da se ta lahko odvija samo kot zarota.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani