nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Državni uradniki begajo od ene občine do druge, od ene vasi do druge, prepričujejo, moledujejo, podkupujejo, uspeh pa je klavrn. Atomskih odpadkov ne bo vzel nihče, to se ve; kostno moko bodo tudi pregnali s podeželja, z njo nočejo imeti nič in zdaj je videti, da jo bodo zvozili kar v prestolnico, če se je ne bomo uspeli znebiti v Avstrijo ali Belgijo; smetišča tudi noče nihče, bogvaruj, zato se bo smeti vozilo samo še v Ljubljano in Maribor; sežigalnice so skregane z ekološkimi standardi Doline šentflorjanske, v Spodnjem kravjeku nikakor ne bodo vohali dioksina; odpadke Preventa bo verjetno prevzela kaka mednarodna humanitarna organizacija, ker jih sosedje kajpak ne bodo gledali; beguncev se bomo že nekako znebili, morda jih bomo izvozili na Madagaskar, počasi bomo zaprli tudi vse elektrarne, ker tako ali drugače onesnažujejo ali kvarijo okolico; Slovenija bo en sam krajinski park, pravzaprav bo vse skupaj ena sama idila, država pa bo prebivalstvu
plačevala rento, ker živi v parku in to domnevno ovira njegovo podjetništvo.
Ne samo ekologija in prostorska politika, v vseh pogledih je t. i. država nebogljena, zmedena ali pa furjasta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani