nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
K odrski praizvedbi romana Solaris (prvič je bil objavljen leta 1961 na Poljskem, v nemščino pa preveden 1972, ko je nastal tudi film Tarkovskega) je Štikarja »gnala človeška tragedija v tej zgodbi, ki se sicer dogaja v fiktivnem oziroma fantastičnem prostoru, kritika hitrega tehnološkega razvoja in človekove naivnosti v zvezi s tem ter vprašanje, kako človek ravna s svojo podzavestjo ('ne rabimo drugih galaksij, rabimo ogledala')«. Romana, ki obravnava splošna politična, ekološka in verska vprašanja, na oder po režiserjevem mnenju ni mogoče prenesti v celoti, ampak se je mogoče osredotočiti le na glavno zgodbo.
Zgodbo psihologa Kelvina ( Štikar), ki na vesoljski postaji sredi planeta Solaris - ogromnega oceana zdrizaste, na videz žive snovi, ki povzroča nenavadne pojave - doživlja negotovost in strah obeh članov tamkajšnje posadke ( Ferm,) ter se po presenetljivem srečanju z dvojnico svoje že deset let mrtve žene Harey () tudi sam v sebi razcepi na raziskovalca
in predmet raziskave, akterja in žrtev, čustvenost in razum, je Teatr trotamora uprizoril premišljeno in širokopotezno na razsežnem prizorišču sredi posebej za to predstavo zgrajenega dvonadstropnega avditorija podkvaste oblike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani