nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V gibanju cen (se)zelo oprijemljivo in pregledno kažejo tudi razmerja v estetskem vrednotenju«.
Če sem se še tako (za)čudil ob takšnem »pojmovanju« vrednosti vrhunskih del sodobnega slovenskega slikarstva ( poimenuje le impresioniste in, v citiranem odlomku pa »omenja« tudi zadnja desetletja, se pravi - tudi -,, in in), ki je o njih zavest o vrednosti, t. j. estetskosti, umetniškosti del - ne le v našem, temveč v okviru umetnostne epohe modernizma v najširšem, v »svetovnem« smislu in pomenu - dejansko skonstruirana s »poljubnimi vzporednicami z duhom časa«, in je zato problem rešljiv, razrešen (v trenutku, v enem mahu) z »realno« tržno ceno umetnin. Sem prav razumel ta Zabelov »enačaj«?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani