nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Po eni strani jo označuje poudarjeno in hvalisavo zanikanje vseh moralnih norm v mednarodnih odnosih, po drugi pa ohranjanje miselnih obrazcev, značilnih za obdobje pred prvo svetovno vojno in za trideseta leta prejšnjega stoletja. Gospod Serpicus pravi, da italijanske zunanje politike ne pogojuje zgodovina, obenem pa še vedno govori o influenčnih sferah med raznimi evropskimi državami, kot da bi Evropske unije ne bilo, sanja o kot o »notranjem jezeru« (v bistvu gre za » nostrum« fašističnega spomina), vidi Nemčijo tako, kot jo je po letu 1918 videl zunanji minister grof Carlo Sforza - kot nevarnega in potencialno sovražnega tekmeca v evropskem združitvenem procesu. Predvsem si utvarja, da se Italiji v balkanske (N. B. to seveda pomeni tudi slovenskem prostoru) še vedno ponujajo možnosti delovanja in nadzora, kakršnih si ni utegnila zagotoviti ne po prvi ne med drugo svetovno vojno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani