nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vsak uprizarja svojo malo igrico neodkritosti in priseganja na formo, o pianistu naj bi vedeli vse, čeprav je vse, kar vedo, le projekcija lastnih negativnih predpostavk, ujetost v vsakršne fobije in komplekse. Nekaj jih žene v škodoželjnost in (verbalno ali prijaznostno) nasilje do drugih. Pri vsem ukvarjanju s seboj jim je pianistova figura nekaj sekundarnega, a hkrati bistvenega, nekaj, kar je treba določiti, mu vsiliti identiteto po lastnem kalupu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani