nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Dejstvo, da sedanje kadrovske in zlasti tehnične zmogljivosti ustrezajo ne več kot petim do sedmim celovečercem na leto, pri tem pa je snemalnih ambicij vsaj enkrat več, realnega denarja pa enkrat manj - generira vsa nezadovoljstva, konflikte, anomalije, smešnosti in žalosti. Nezadovoljni so tako rekoč vsi, ki se pri nas ukvarjajo s filmom, in vsak ima svoj dober razlog; permanentne konfliktne situacije nastajajo na relaciji filmski sklad - producenti (ti konflikti poznajo tako sodne spore kot smrtne izide); anomalija je na primer to, da nastane iz kratkega filma prekratek celovečerec, ki je zraven tega dober (Kruh in mleko), iz slabo ocenjenega scenarija dober film, ki bi lahko bil boljši, če bi imel od začetka ustrezno podporo (); žalostno in zraven smešno pa je na primer to, da uradna festivalska žirija spregleda tri najbolj iskrive, v ustvarjalnem smislu pravzaprav dominantne filme (omenjena dva plus Zadnja večerja) - čeprav je tudi to na določen način razumljivo: namreč kot
»strokovna« kanonizacija sistemskega konfliktnega stanja.
A recimo, da se bodo najostrejši sistemski robovi obrusili, da bo v slovenski kinematografiji vendarle napočil čas relativne optimalnosti - tedaj se bo jasneje pokazal problem, ki ga tudi danes ni težko videti, čeprav je morda nekoliko zasut s sistemsko platjo zadeve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani