nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Drugače rečeno, izbor filmov, ki jih znamo na pamet. Pri Pobesnelem biku (1980, Scorsese) natančno vemo, kolikokrat De Niro Joeja Pescija vpraša, ali mu je položil ženo; v Dr. Strangelovu (1964, Kubrick) poznamo vsak kotiček mojstrske scenografije, s Pickensom pa v enem slovitih prizorov simultano naštevamo vsebino vojaške prve pomoči; v Iskalcih (1956, Ford) vemo, na katerih mestih Wayne imitira ravno v tistem času umrlo legendo vesterna, Harryja Careyja; v Na pristaniški obali (1954, Kazan) so jasni vsi vplivi sovjetskega revolucionarnega kina, da filmov Kitajska četrt (1974,), Nekateri so za vroče (1959,), Philadelphijska zgodba (1940,) in Casablanca (1943, Curtiz) sploh ne omenjam.
V zvezdniškem izboru preseneča le navzočnost Premingerjeve (1954), adaptacije Bizetove opere, vendar še ta postane povsem upravičena, ko pomislimo, da so poleg nekaterih prelomnih filmov (npr. Shane, Murnauova) v retrospektivo uvrščene predvsem vizualne mojstrovine, ki se jih lahko v celoti
ceni le na (čim večjem) platnu; v tem pogledu so nespregledljivi predvsem Pobesneli bik, Dr. Strangelove in Na pristaniški obali v črno-beli ekspoziciji ter Iskalci in Band Wagon (1953, Minnelli) v barvni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani