nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Najpomenljivejši v uprizoritvi pa je nemara zaključni prizor Podkoljosinovega odhoda pravokotno po steni navzgor v »svobodo«: neke vrste nemogoč oziroma »popolnoma neverjeten« pobeg iz risa sveta, opredeljenega kot nevrotična farsa.
Temeljna preokupacija režije je potemtakem namenjena orkestraciji dovolj slikovitega (scenograf je bil Schäfer, kostumograf pa) odrskega dogajanja in tipizaciji situacij oziroma likov, pri čemer mu je v opazno pomoč tudi »živ« pihalni kvintet z glasbo Ljupča Konstantinova. Nekateri igralci najdejo učinkovite burkaško-groteskne poteze, zlasti kot in hudič v eni osebi, kot vulgarno simpatični snubec Jajčkov, kot striktni snubec Anučkin, kot hrupna posredovalka Fjokla Ivanovna in seveda kot težko ubranljivi, otročje vztrajni in občudujoče smešni snubec Ževakin, z zmesjo genialne lucidnosti in idiotske omejenosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani