nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Te namreč rušijo ne le mita o, marveč vso »mitološko« strukturo, kakršna pogosto določa zavest o slovenski likovni (in kulturni) tradiciji in ki je tako splošna, da se zdi že samoumevna. Če stvari nekoliko poenostavim, bi lahko rekel, da nastopa v zgodovinskem pogledu slovenski umetnostni prostor kot sorazmerno zaprt in avtonomen sistem, znotraj katerega se razvija sklenjena tradicija, kjer novejše organsko izhaja iz starejšega. Dejanski kontekst, v katerem je posamezni opus nastajal (in ki omogoča tako razumevanje umetnikovih ciljev kot oceno, kako uspešen je bil pri njihovem uresničevanju), je pogosto zanemarjen; nadomeščajo pa ga splošne in sorazmerno poljubne vzporednice z »duhom časa« in njegovimi reprezentativnimi predstavniki (sem sodijo na primer vzporednice med ter van Goghom in Cézannom, ki se v slovenski umetnostni zgodovini nenehno pojavljajo).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani