nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
»Slikarstvo nove podobe«, dekorativna, izrazna, barvita in slikovita umetnost zgodnjega postmodernizma se je po letu 1980 - včasih tudi z nekritičnimi lastnostmi evforije in epidemije - bliskovito razširila po slovenskem umetniškem prostoru. Po desetletju ustvarjalne negotovosti, prevlade minimalistične abstrakcije, strukturalizma in semiotike se je zdelo, da je nastopil rajski čas za slikarje.
Zdaj je bilo dovoljeno odslikati vse, česar so se morali v diktaturi »teoretične umetnosti sedemdesetih let« odreči: narcisoidne zasebne skrivnosti, seksualne želje in kastracijske strahove; znova so risali poetične metafore in slikali sublimne vizije; prizorišča optimistične baročne barvitosti so se menjavala z ekspresivnimi motivi eksistencialne groze in melanholije; ironija, humor in patos so naselili mučne družbene vsebine; rigidna abstraktna likovnost se je razcvetela v dekorativno vzorčnost (pattern painting).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani