nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pasolinijev Saló (1975) ostaja najbolj očiten - in najbolj grafičen - primer ekraniziranja (in prepovedi) de Sadovih svobodnjaških misli, še lepši primer kulturne represije nad zgolj implikacijami pa predstavlja polstoletna prepoved Buñuelove Zlate dobe (1930), ki je vsebovala ves »idejni program« nadrealizma, vključno z nesrečnim naključjem, da so nadrealisti zavzeto prebirali in zagovarjali de Sadova dela in da se je posamezne prizore (ob pomoči bujne domišljije) dejansko dalo brati kot Buñuelovo apologijo de Sadovega dela.
je svoje delo korektno opravil že s tem, da je presegel zlizani in varni holivudski manierizem ter da je de Sada - »interpretaciji« osebnosti navkljub - upodobil kot konkreten historični lik. Pomembno je, da je junak filma de Sade sam in ne njegovi ekshibicionizmi; Škandalozno pero je namreč drugi film o de Sadu, ki se je v pojavil lani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani