nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V tem smislu je režiser Philip ubral pravo pot; odrekel se je faktografskim detajlom, še več, naslonil se je na fikcionalizirani vir, dramski tekst Douga Wrighta, ter s tem jasno sporočil, da gre za interpretacijo zadnjih let njegovega življenja, ki jih je de Sade povečini preživel v norišnici Charenton na obrobju Pariza.
Škandalozno pero (Quills) drugače kot interpretacija de Sada verjetno sploh ne bi ugledalo luči sveta; strah pred prepovedjo še vedno obstaja, celo v, tem najbolj liberalnem kulturnem okolju, ki pa še vedno ne prenese (skoraj) ničesar, kar bi bilo povezano z notoričnim piscem. Pasolinijev Saló (1975) ostaja najbolj očiten - in najbolj grafičen - primer ekraniziranja (in prepovedi) de Sadovih svobodnjaških misli, še lepši primer kulturne represije nad zgolj implikacijami pa predstavlja polstoletna prepoved Buñuelove Zlate dobe (1930), ki je vsebovala ves »idejni program« nadrealizma, vključno z nesrečnim naključjem, da so nadrealisti zavzeto prebirali in
zagovarjali de Sadova dela in da se je posamezne prizore (ob pomoči bujne domišljije) dejansko dalo brati kot Buñuelovo apologijo de Sadovega dela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani