nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pri vseh teh prebojih iz svojega horizonta pa lahko vselej čutimo razlagalčevo ljubezen do v tekstu izpričane - stvari same: Sohrawardijeve, Šankarove, Eckhartove. Pri Veselu ta ljubezen do stvari Kuzanskega izostane in to na ključnih mestih postane vidno v razlagi. Tako v knjigi kar nekajkrat pride do alarmantnih kratkih stikov, recimo v približevanju apofatizma Freudu (str. 49); v nerazumevanju združitve absolutne negacije in teološke afirmacije v apofatični govorici (str. 110 sl.), v nerazumevanju neumestljivosti toposa izkušnje nevedenja (»Po vsej verjetnosti je Kuzanski do svojega kritičnega stališča glede možnosti človeškega spoznanja prišel z ukvarjanjem z vprašanji naravoslovja, natančneje kozmologije ...«) ali celo v vrednostnih oznakah, na primer »pot v panoptični pekel (tj. pekel, ki izhaja iz Božje vsevidnosti, op. p.) je, če parafraziramo Hegla, tlakovana z ljubeznijo (str. 325)«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani