nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Če v imenu raziskovalnih metod, ki naj bi pripeljale do znanstvenih klasifikacij in hierarhizacije fotografskega gradiva, še vedno presojamo kakovost po estetskih kriterijih, preseženih že v 19. stoletju, mora biti s stroko nekaj hudo narobe - ali je preveč zagledana vase, da bi upoštevala spoznanja disciplin, ki se jih dotika pertinenčni horizont fotografije, ali pa si ne upa iz ustaljenih kolesnic, da se ne bi komu zamerila in postavila svojega statusa pod vprašaj. Sicer pa to ni problem, ki bi bil posebnost le v sferi akademskega in institucionalnega proučevanja slovenske fotografije, ampak ga srečujemo tudi drugje.
Ob eni redkih v takem obsegu doslej pripravljenih tematskih fotografskih razstav pri nas najprej ugotovimo, kaj vse nam še manjka, da bi bili primerljivi s svetom: nimamo ne specializiranega muzeja ne fotografskega centra s stalno, javnosti dostopno mednarodno zbirko, ne zgodovinskega pregleda v knjižni obliki (katalog in
razstava 150 let fotografije na Slovenskem, ki jo je v letih 1989 in 1990 v ljubljanski Mestni galeriji pobudil, koordiniral in z ekipo sodelavcev realiziral podpisani, sta bila le zametek, historizacijski oris, prijazno popljuvan s strani prizadetih »umetniških« fotografov), ne izvirnih strokovnih publikacij o fotografski teoriji, estetiki in kritiki, ne poučevanja fotografije na visokošolski ravni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani