nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Realizmu izhodiščne dramske situacije (ki jo sicer nato do absurda razdre njen jezikovni diskurz) se upre že kar v temelju: zasnova predstave je stilizirana, formalizirana, razčlenjena v neke vrste klasicistično (ali morda baročno) muzikalno strukturo, oratorij, v katerem kot živ mehanizem utriplje samo sredica, personificirana v naslovnem junaku, kralju Bérengerju I. Bolj gremo proti robu, intenzivnejša je formalizacija; dokler se na koncu (ob kraljevi smrti?) v formo ne ujame tudi samo jedro in se kralj pred nami ne transformira v nekakšen »plešoči avtomat«.
V pomoč uprizoritvi je zamisel prostora (avtor je G. V. R.), ki spominja na hladno mrliško vežico, oziroma tal: prekrita so z debelo plastjo belega stiropornega granulata, ki zaznamuje gibanje in omogoča učinkovito potapljanje v nezavedno in vstajanje iz začasne odsotnosti; nekoliko manj zgovorni so kostumi, precej konvencionalna glasbena oprema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani