nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Če izpustimo domiselni okvir s fantičem, ki igra računalniško igrico, Fortinbras imenovano, in njegov prehod v Hamletovo knjigo, igralec otrok ponavlja Hamletove značilne verze, kakor bi bili tuji, ne njegovi, torej neusmiljeno odrasli, pri čemer nujno razume samo njihove prevodno oziroma jezikovno najbolj znižane dele. Takrat je (kakor nekam pust prevod/adaptacija sploh) tudi najbolj učinkovit in šele v teh (redkih) trenutkih je mogoče zaslutiti možno Vargovo predstavo: spakljivo ljudsko igro, zlasti verbalno poantirano, z zavestno otročje naivnimi »ključnimi« trenutki Hamletove zgodbe, ki jih - znane, kakor so - ni treba dodatno razlagati, ampak zgolj ludistično pervertirati.
Vendar je to le pobožna želja: Vargov Hamlet se namreč odvrti pred gledalcem v dolgočasni dobri uri, z množico na kup zmetanih slogov in rešitev, pri čemer mu je v obilno pomoč nenehna glasba, ki pa je uporabljena kot že dolgo ne (več): kot pripomoček pri dramatiziranju režijsko puhlih situacij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani