nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Nekronološki princip nam nekoliko odmika tudi možnost vpogleda v razvoj Inkretovega pisanja skozi obe desetletji, in tako lahko samo improvizirano ugotovimo, da so bila najbolj »njegova« osemdeseta leta (in še prej sedemdeseta, ki jih zajema knjiga Milo za, KMGL 1978), manj pa devetdeseta, ko se njegova kritiška kondicija po vsem sodeč že nekoliko upeha. Najzgovornejša v knjigi so sintetična poglavja (kot npr. tisto o dvojnih Hlapcih); in sinteza bi lahko bila vodilo Inkretovega dela zdaj, ko je z rednim spremljanjem produkcije prenehal: režiserske poetike, umetniška obdobja gledališč, scenografi, igralci ipd. bi zdaj »morali« kot ptiči Feniksi vstati iz tega »razsutega pepela«, zapisani sugestivno in razločno, z neizbrisnim avtorskim pečatom.
Iz Inkretovih gledaliških kritik veje občudujoče neustavljiva in živa želja po razumevanju in opredelitvi razumljenega s pomočjo estetskih kriterijev, torej najprej hermenevtika in takoj nato aksiologija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani